Zgodba, ki smo ji vsi nasedli

Kratek video, ki je eksplodiral na svetovnem spletu, je prikazoval skupino psov na Kitajskem, ki naj bi jih ujeli trgovci s pasjim mesom, a so pobegnili in se vrnili domov – med njimi so bili zlati prinašalec, domnevno poškodovan nemški ovčar in pogumen corgi, ki naj bi skupino vodil domov. Izkazalo se je, da je zgodba lažna.

Resničen video, lažna zgodba

Video sedmih psov je 15. marca posnel moški, ki se je z avtomobilom vozil po odročnem delu kitajske province Džilin. Objavil ga je in ob tem zapisal, da so psi pobegnili s tovornjaka – pozneje je sicer pojasnil, da tega pobega ni videl.

Posnetek je eksplodiral na kitajskih družbenih omrežjih in postal glavna tema na platformah Douyin in Weibo, kjer je zbral več kot 90 milijonov ogledov. Nato se je razširil po vsem svetu in se pojavil na TikToku, Instagramu in v številnih mednarodnih medijih.

Uporabniki družbenih omrežij so opozorili, da je več psov hodilo blizu nemškega ovčarja in ga ščitilo, češ da je bil poškodovan. Drugi so se zaljubili v majhnega corgija, ki je hodil na čelu skupine in se občasno vračal nazaj kot pogumen vodja, ki se je želel prepričati, da nihče ni ostal zadaj.

Resnica je veliko manj romantična. Vseh sedem psov pripada vaščanu, ki živi le nekaj kilometrov od avtoceste, kjer je posnetek nastal, poroča kitajski portal City Evening News. Kot so pojasnili lastniki, se nemški ovčar goni, zato so ga drugi psi obkrožili.

Večina psov v času gonitve za dan ali dva izgine, so povedali lastniki. Vsi so se res vrnili domov, nemškega ovčarja pa so za čas obdobja gonitve priklenili.

Zakaj je video požel toliko pozornosti

Obstaja kar nekaj razlogov, zakaj je ta video postal viralen. Tovrstni posnetki, na katerih so živali, se dotikajo naše želje, da bi skrbeli za majhna bitja. Živali ponujajo možnost, da se povežemo okrog tem, kot so skupnost, pripadnost in osamljenost, takšna vsebina pa tudi ponudi oddih od neskončnih novic o vojnah in tragedijah, pojasnjuje TJ Thomson, profesor digitalnih medijev na univerzi RMIT v Melbournu.

Spomnimo samo na kolektivno ljubezen do opice po imenu Punch, ki živi v japonskem živalskem vrtu, ali pa do pritlikavega povodnega konja po imenu Moo Deng.

Punch in Moo Deng sta sicer še kako resnična, a tudi njuni zgodbi sta pripeljali do številnih napačnih interpretacij. Na spletu se je na primer pojavila velika zaskrbljenost, da Puncha druge opice nadlegujejo, čeprav so oskrbniki v živalskem vrtu poskušali pojasniti, da je takšno obnašanje v svetu opic povsem običajno in da se Punch zgolj seznanja s hierarhijo svoje nove skupine.

Tudi ko so originalni posnetki avtentični, se pogosto uporablja za ustvarjanje lažnih vsebin in posnetkov, ki jih ljudje ustvarijo z umetno inteligenco.

Lovljenje klikov

Motivi za produciranje lažne vsebine se razlikujejo, eden izmed glavnih pa je zagotovo lovljenje klikov in prometa, ki jih uporabniki družbenih omrežij lahko monetizirajo.

"Takšna vsebina je lahko izjemno priljubljena in se hitro razširi po spletu. To je lahko precej učinkovit način za hitro povečanje števila sledilcev na profilu," pojasnjuje Tama Leaver, profesor za internetne študije na avstralski univerzi Curtin.

Za nekatere morda ni pomembno, ali je simpatičen viralni posnetek resničen. Vendar to postane zelo problematično, ko ljudje brez dvoma sprejmejo tisto, kar vidijo – še posebej, ko gre za resnejše teme. Kot opozarja Leaver, obstaja tudi ogromna količina ponarejenih posnetkov vojne v Iranu.

"Ko znižamo svoja pričakovanja in priznamo, da nas podrobnosti ne zanimajo, to pomeni, da naša sposobnost kritičnega mišljenja, ko bo to pomembno, morda ne bo tako izostrena," dodaja.

Morda se zdi incident s sedmimi psi nepomemben ali neškodljiv. Vendar tudi tu obstajajo nevarnosti – na primer lažne trditve, da so pse ukradli in želeli prodati njihovo meso. To utrjuje negativne stereotipe o tem, da vsi Kitajci jedo pse, kar je bil v preteklosti že večkrat razlog za podžiganje rasizma.

Ker internet preplavljajo vedno večje količine posnetkov, ustvarjenih z umetno inteligenco, se bodo napačne informacije verjetno še naprej širile, kar bo izzvalo naše dojemanje resnice in zaupanja. Celo neresnične lahkotne vsebine so tveganje, da zastrupijo ali zameglijo naš pogled. "Tako ne veš več, čemu naj verjameš, komu naj verjameš, ali lahko verjameš svojim očem," je še opozoril Thomson. "To je strašljivo stanje," je dodal.